Spomin na tiste,
ki jih več ni med nami je boleč,
še predvsem v trenutkih zavedanja minljivosti.
Bolečino olajša zavedanje,
da smo se le za kratek čas ustavili v skupni izkušnji in nas naslednji skupni postanek
verjetno čaka nekje v večnosti.
Naše izkušnje s predniki, ki so mogoče že odšli, niso vedno le lepe. Karma je tista, ki pritiska na odnose in v veliki meri določa naše skupno bivanje in ustvarjanje v zemeljskem svetu.
Kakor koli že, naj so pretekle izkušnje še tako boleče, teh ne moremo spremeniti, lahko pa naredimo vse, da popravimo naš odziv nanje.
Le tako bomo presegli rodovno karmo in s tem preprečili širjenje negativnih dejanj v prihodnje rodove.
Gotovo je dobro vedeti tudi to, da nismo po naključju pristali v družinskem krogu. Nekoč smo bili soustvarjalci družinskega karmičnega dolga in danes imamo možnost dolg poravnati.
Bodimo prizanesljivi do tistih, ki so nas v preteklosti ranili. Bili so le igralci na našem življenjskem platnu. Izpostavili so se kritiki, bolečini in sodbi zato, da nam pomagajo prepoznati karmične zanke in jih razvozlati.
Vsi imamo v sebi jezerce ljubezni s katero lahko pozdravimo še tako boleče rane. Naše jezerce je neusahljivo. Iz njega lahko črpamo ljubezen, ki jo namenimo odpuščanju in zdravljenju rodovnih korenin. Tudi zemeljsko slovo bo manj boleče v zavedanju neminljivosti.
Naredimo to danes, da bomo jutri skupaj z našimi potomci svobodno ustvarjali nov svet v sožitju in povezanosti.
