Bolezen ni naš sovražnik

Kaj je bolezen? Zakaj se nam dogaja in kako se soočiti z njo?

Bolezen ni naš sovražnik. Ne napada nas, predvsem pa je pomembno dejstvo, da ni nekaj kar prihaja od zunaj.

Bolezen je posledica neravnovesja v našem energetskem sitemu. Zasevke energetskih konstruktov lahko v bipolju najdemo že veliko prej,  preden se dejansko pojavijo kot blokada na fizičnem nivoju. Včasih traja celo več življenj, da taka struktura doseže fizični nivo in se 

dejansko pojavi kot anomalija v fizičnem telesu.

Vemo, da ljudje nismo le fizična bitja. Naše biopolje je večplastno in vsaka plast, ki je bolj oddaljena od fizičnega telesa je prosojnješa in širša.

Travme, prepričanja, družinski in drugi vzorci, celo navade se strukturirajo v energetski konstrukt, ki se ugnezdi v človekovo energetsko polje.

Mesto kamor se locira je odvisno od vrste konstrukta, teže in intenzivnosti delovanja. 

Energetski konstrukti, večkrat jih imenujemo kar blokade, so živa entiteta, ki se napaja z enakimi energijami iz katerih je ustvarjena. Konstrukte ustvarjamo sami, večinoma nehote, pri tem pa nam pomagajo tudi drugi vpleteni vanje.

Konstrukt  nastane ob združitvi misli in čustva.

Misel nastane v zgornjem delu telesa (električno polje),  v zgornjih treh čakrah, kjer razmišljamo o kvantnih možnostih.

Čustvo nastane v spodnjem delu telesa (magnetno polje), spodnjih treh čakrah, kjer je center kreativnosti.

Obstajata dve nasprotujoči si čustvi – LJUBEZEN in STRAH!

Kadar se pojavi misel v našem umu, to misel oplemenitimo z ljubeznijo ali strahom, s tem ustvarimo ČUTENJE.

ČUTENJE je združitev misli in čustva, čutenje ustvarja konstrukt.

Misli, ki jih oplaja ljubezen ne tvorijo konstruktov. Taka misel je fluidna in se ničesar ne oprijema, samo teče.

Misel, ki ji botruje strah ustvari energetski konstrukt. Take konstruirate imenujemo travme, zgodijo se v trenutku in so izven naše kontrole.

Najidealnejše bi bilo, da bi se s travmo spoprijeli takoj po nastanku. Žal pa naš način življenja ni naklonjen temu. Mi običajno travmo še spotenciramo, povemo vsem in vsakemu kaj se nam je zgodilo, kako se je zgodili, po možnosti še malo začinimo z dramatiziranjem ...

S časoma travma pade v pozabo, zakrijejo jo druga doživetja, ona pa ostaja nekje v človekovem polju, se hrani z energijo iz katere je ustvarjena in čaka na primeren čas, da skoči na plan.

Ob primernih pogojih se pojavi kot fizična ali psihična bolezen, običajno kar oboje skupaj.

Ker je od takrat, ko je bila travma zakodirana v polje, minila že cela večnost, smo na travmo pozabili, (žal pa ona nikoli ne pozabi na nas) in bolezen je videti kot nekaj, kar se je pojavilo od nikoder. Bolezen seveda ni prijetna in vse več je tudi takih, ki jih doktrina označi kot "neozdravljivo", dobimo občutek, da nas bolezen napada od zunaj. 

Bolezen se pojavi na mestih, kjer energija dalj časa stagnira. Na področjih kjer so v človekovem polju locirane travme, se napravi energetski vakum. V tem vakumu energija stoji, ne teče, ne premika se. S časoma postane kot kalna voda, v kateri s ustvarijo idealni pogoji za okužbe in infekcije.

V našem modernem sistemu ta dejstva striktno zavračamo, proti bolezni se "borimo" z vsemogočimi zdravili, za katera potrošimo neverjetne količine denarja, onesnažimo naravo, ki nam brezplačno nudi zdravilne rastline, delamo sami iz sebe bedake in na koncu izgubimo "boj", bog si ga vedi poti kom ali čem.

Umremo okuženi z boleznijo, s katero se bomo potem spet rodili in, če nas nekje vmes ne sreča malo zdrave pameti, spet ponovili zgodbo, kot mogoče že neštetokrat prej.

Se sploh kdaj konča ...

... in zakaj jo je tako težko preseči? 

Posledice dejanj se nam vračajo zato, ker smo na dejanja vezani- karma! 

Svoboda je v spontanem delovanju. Biti odprt in brezpogojno sprejemati vse kar se nam postavi na pot, je delovanje izven karme. 

To pa ni tako enostavno, kaj ne?

Naučeni smo zadeve kontrolirati. 

Pa ne le zadeve, tudi ljudi okoli nas in le njih, tudi sami sebe neprenehoma kontroliramo in prilagajamo. Posegli smo tako daleč, da poskušamo vplivati in kontrolirati celo vreme in druge naravne pojave, čeprav narava sama po sebi deluje brezhibno.

Nekateri ljudje so tako močno podvrženi kontroli, da se dejansko ne morejo več sprostiti.

Huda podvrženost kontroli povzroča bolečine, lahko tudi obolelost v predelu pleksusa. 

Žal pa kontrola deluje prav v nasprotju s tistim, kar želimo doseči.

Namesto odpiranja vrat, jih zapira, saj s kontrolo sami določamo kam naj se energija usmeri. 

Naš um pa je v primerjavi z intuicijo močno omejen. Deluje le na poznanih predpostavkah, za razliko od intuicije, ki deluje neomejeno pri razbiranju informacij v neskončnem polju. 

Kontrola človeku daje iluzorno varnost - kadar je vse pod kontrolo, ni nič prepuščeno naključju. 

In prav naključje je osnova za spontanost in pretočno delovanje izven karme. 

Seveda življenjskega toka ne gre kar tako prepustiti v nemar.  

Če ga ne usmerjamo sami, nam ga usmerjajo drugi. 

Vendar pa bi morali kontrolo zamenjati z ZAUPANJEM V ŽIVLJENJE in USMERJANJEM energije tja, kjer smo postavili življenjske cilje.

Usmerjena energija deluje kot gorivo za realizacijo ciljev. Spontanost pa omogoča energiji, da teče v najidealnejšo smer za realizacijo.

Poleg kontrole obstajajo še druge karmične zanke.

Karma je izjemno prebrisana očarljiva gospa, 

ki v sijoči obleki čaka na vratih iluzije, 

da vas pospremi k bogato obloženi mizi samoprevar  

Kolikokrat se denimo vprašate " kaj pa, če ni vse res"?

Ste kdaj razmišljali o tem koliko znanja ste do tega trenutka že pobrali. Česa vsega ste se naučili na vaši življenjski poti? V prvim sedmih letih ste se neprenehoma učili. Vaše življenje je bilo izjemno zanimivo, 

polno izzivov  in novih dogodivščin.

Gotovo ste bili med odraščanjem deležni neštetih pohval. 

Recimo takrat, ko ste shodili, pa zapeli prvo pesmico. Pa takrat, ko ste prvikrat zadržali solze. Tudi takrat, ko ste v šoli dosegli dober uspeh. Med tem so vas kdaj pa kdaj tudi pograjali, ampak to ne igra več vloge. Graje radi hitro pozabimo in skrijemo pod preprogo.

Že zgodaj v otroštvu ste se naučili, da je pohvala prijetna, graja pa ne. Spoznali ste, da je bolje ubogati in se poslušno učiti, kot obratno in že ste se ujeli v karmične zanke.

Med drugim ste naučili tudi stvari, ki so iluzorne, pobrali različna prepričanja iz okolice, navade, ki mogoče že stoletje ne služijo več namenu, od drugih ste se lahko poučili tudi o tem kdo je dober in kdo ne, s kom se dobro družiti in s kom ne, kdo vam lahko koristi in kdo ne ... in tako dalje v neskončnost.

Vprašanje, ki je pri vsem tem ključno pa je - KOLIKOKRAT STE SE, KOT ODRASLA, SAMOSTOJNA, ODGOVORNA OSEBA VPRAŠALI- ALI TO VSE SKUPAJ DRŽI?

Človek z lahkoto prepozna nezdrave vezi in odnose po tem, da se v njih pač ne počuti dobro. Pa vendar veliko ljudi vztraja in ne naredi nič za izboljšanje ali prekinitev takega odnosa. 

Kaj pa odnosi z našimi najbližjimi? Pokajo od karme. Pa se zavedate tega?

Pri naših dragih smo pripravljeni zamižati na obe očesi, si lagati do onemoglosti, bežati pred bolečino in potrpežljivo čakati na nov udarec.

Zakaj?

Lažje je živeti v iluzorni resničnosti, kot pa pristati na soočenje z resnico.

Dejstvo je, da imamo največ ujete energije prav v karmičnih odnosih z drugimi, ne s komerkoli, prav s tistimi, ki so nam najbližji. 

Kako tak odnos prepoznamo?

Kdo vas lahko bolj prizadene in rani, kot tisti, ki vam je najbližji?  

Zakaj?

Ker je to ednini način, da nekaj spremenite. Bolečina je vaša prijateljica in prav tako tudi tisti, ki vam jo povzroči, saj vam s tem pomaga, da karmično zanko slej ko prej presežete. 

In prav zaradi ujetosti v take odnose, je karmo tako težko preseči. Večkrat je čustvena bolečina tako huda, da je lažje pobegniti, kot pa soočiti se z njo.

Za blažitev takih bolečin vam bo zagotovo pomagalo dejstvo, da je vsakdo v svoji biti čista božanska zavest. Tam smo vsi enaki, tu v našem svetu iluzij pa igramo vsak svojo vlogo.

Kolikor hujša je bolečina, toliko bližja je ozdravitev. Zato bolečino sprejmite dobrohotno, poglejte pod njo kaj se skriva, kje boli in zakaj.

Ob tem pa se v srcu zavalite tistemu, ki jo je pripeljal do vas, saj si je mogoče s tem, da vam pomaga preseči karmo, napravil sebi svojo.

V pomoč vam bo tudi dejstvo, da je prav vsakdo s seboj v ta svet prinesel svoj nahrbtnik. V njem je karma, usoda, zapisi, orodja za razreševanje, izkušnje in načrt za pot.

Nihče ni slab in hudoben zato, ker bi tako sam želel. 

Tisti, ki sejejo zlo in bedo, na eni strani vzdržujejo blaginjo in ljubezen, na drugi strani pa v sebi trpijo bolj od svojih žrtev.

Ko bo človeško srce spet sposobno tako velike in brezpogojne ljubezni, da bo spoznalo kako zelo so taki ljudje potrebni ljubezni in odpuščanja, bo človeštvo rešeno bede in zla.

Procese delamo v živo preko FB LIVE!

Za udeležbo zaprosite potrditev v FB skupini 

MarijaK- procesiranje v živo

Delimo srčnost naprej

                               ↘️↘️↘️